Bravo naša generacija!
Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50-ih, 60-ih, 70-ih, in 80-ih letih 20. stoletja, sploh nebi smeli preživeti.
Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj ko smo jih dobili v roke, pa so bile polizane in "prežvečene".
V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric.
Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.
Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bila ponos.
Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. Okus je bil enak.
Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade, lizike, bonbone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo trpeli zaradi odvečne teže.
Igrali smo se pač na dvorišču.
S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice, pa ni nihče zbolel ali umrl zaradi tega.
Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje, se nato spustili z njimi po klancu navzdol, ter šele na ovinku ugotovili, da zavore ne delujejo. Po neprijetnih padcih, smo se naučili kako rešimo tudi take probleme.
Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa tudi nikogar ni to skrbelo.
Nismo imeli play stationo-ov, videoigric, 50 televizijskih kanalov, ne video filmov, ne surround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih telefonov, ne sms-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in z njimi smo hodili naokoli.
Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo se s fračami. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela.
Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in kosti pa zaradi tega ni bilo nobene tožbe na sodišču. Bile so nesreče in iz teh napak smo se učili, da se te nebi nikoli ponovile.
Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo bili črni od podpludb in žalostni - pa smo se s tem naučili živeti tudi s tem.
Šli smo domov k svojim prijateljem, in to peš!
Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so bila naša dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh položajev reševali starši, je bila nezaslišana. Oni so bili na strani zakona. Si to lahko predstavljate?
Ta generacija je ustaviral nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in novih idej. imeli smo svobodo, padce, uspehe in odgovornost. In naučili smo se vse to obvladovati.
IN TI SI EDEN IZMED NJIH, ČESTITAMO!
Nevem kdo je avtor tega članka, ampak če bi ga poznal bi mu čestital. Osebno sem letnik 85'. Veliko večino stvari opisanih v članku sem v resnici doživel in še veliko več od tega. Res, da nekaterih stvari tudi nisem, si pa brez problema predstavljam kako je bilo. Članek me je navdihnil in mi ob vseh teh lepih spominih, ki so se mi ob branju sproti porajali v glavi, na obraz prinesel nasmeh. Upam, da se boste po branju počutili vsaj pol toliko dobro, kot jaz sedaj. Bravo naša generacija!
