Bilo je maju II

Študentski piknik..

Bil je lep pomladni dan. Sonce je neusmiljeno pripekalo in v zraku je bil že vonj po morju.
Končalo se je še eno dopoldne vaj in predavanj na faksu. Vedno znova se spomnim, ko sem bil še malo mlajši, kako je oče zjutraj prihajal iz službe. Oddelal je svoje in sedaj gre samo še spat, nasmeh se mu je zato raztezal čez cel obraz. Jaz pa vedno zaspan in jezen, ker moram tako zgodaj vstati in iti v šolo. No, tako kot on takrat, sem se jaz počutili vsak dan ob koncu predavanj. Kot po običaju, se je takrat za našo družbo šele začelo. Odšli smo do bližnjega lokala, kjer smo tako, kot vsak dan ob kavi in pivu rekli besedo ali dve. Ker je bilo vreme krasno, družba pa še bolj smo se domenili, da bomo organizirali piknik. Za lokacijo smo si izbrali Breg ob Savi. To je majhna vasica ob Ljubljanski cesti, kjer na jasi ob gozdu stoji lično urejen prostor za skupinsko druženje in piknike. Sedaj je bilo treba poskrbeti samo še za hrano in pijačo. Ker je študentsko življenje lahko težko in so študentski žepi vedno prazni, smo v želji da bi čim manj zapravili obiskali skoraj vse večje trgovce v Kranju. To je bila dogodivščina zase J. Na koncu se nam je splačalo, saj smo prihranili ravno toliko, kot smo hoteli. Na dan piknika je bil napovedan dež. Ampak mi se kot tipični študenti, na to nismo ozirali. Tisti dan je bilo res oblačno a ravno nekje na lokaciji kjer smo imeli piknik ni bilo niti enega oblačka. Še več, ravno tam, skozi tisto modrino je sijalo tudi sonce. Tako, da smo na koncu imeli odlično vreme. Takoj po prihodu na lokacijo smo se lotili pripravljanja ognja. Ker nobeden od nas ni tabornik smo se malo namučili a na koncu nam je le uspelo. Ko se je po zraku začel valiti vonj po čevapih, so vsi naenkrat postali lačni in samo še nestrpno čakali na pojedino. Komaj smo jo dočakali, a kot ponavadi nismo mogli pojesti vsega, tako da je ostalo še za naslednjo rundo. Ob polnih želodcih in pijači smo se zabavali še dolgo v noč. Nekateri so plesali, drugi sedeli ob ognju tretji pa se sprehajali v mesečini. Kakor koli že, vsi smo uživali. Na koncu smo se s težavo odpravili, nekateri domov, drugi pa v študentski dom, kjer se je pijančevanje nadaljevalo vse dokler se je še lahko stalo. In še en študentski dan je bil za nami.