Belgrade International Games 2007

Vse se je začelo prvega oktobra. Prvi dan novega študentskega leta. Takrat sem izvedel, da se bodo v Beogradu spet odvijale mednarodne študentske igre BIG in da je naša fakulteta spet povabljena. Igre naj bi se odvijale med 14. in 18. oktobrom. BIG ali Belgrade International Games so se letos odvijale šele drugič. Tekmovalo se je v raznih športih, od malega nogometa, košarke, odbojke, vaterpola, ragbija, pa vse do ne športnih dejavnosti, kot je debatno tekmovanje. Udeležilo se jih je rekordno število tekmovalcev iz Srbije, Hrvaške, Slovenije, Izraela, Belgije, Rusije, Makedonije… Iger pa se niso udeležili le tekmovalci ampak tudi navijačice, ki so dokaj popestrile dogajanje na in ob igrišču.

Organizacija iger je bila letos na veliko večjem nivoju kakor leto prej. Nameščeni smo bili v hotelu Slavija v centru mesta, deset minut hoje stran od glavne železniške postaje. Hotel, sam po sebi ni nič posebnega. Dvigala pri katerih ne veš ali boš izstopil, radiatorji ki puščajo, wc ki ne dela. To so le nekatere od pomanjkljivosti hotela, a vendar za nas študente čisti luksuz. Samo da imamo posteljo in streho nad glavo za vse drugo bomo pa že. Hrana v hotelu je bila standardna, kot v vsakem drugem. Samopostrežni zajtrk in za večerjo, pač kar je tisti dan na meniju. Če pa ti izbrana hrana ne leži, se lahko vedno ustaviš v kateri lokalnih prodajaln čevapčičev in pleskavic. Ponudba tu je zares pestra hrana pa je več kot odlična. Še danes, ko se spomnim na tisto čudežno dobro pleskavico v lepinji, se mi začnejo cediti sline do tal. Potem ko se okrepčaš, pa se lahko odpraviš na ogled znamenitosti v Beogradu. Znamenitosti v Beogradu je kot se za mesto z več kot dvema milijonoma prebivalcev in bogato kulturno dediščino spodobi, več kot preveč. Naj omenim le tiste, ki sem si jih uspel ogledati. Tu so Kalemegdan, Titov grob, cerkev Sv. Save, cerkev Sv. Marka, Marakana, Pionir, stadion JNA, konj na Trgu Republike. Za kaj več pa mi je na žalost zmanjkalo časa. Posebno doživetje je tudi sprehod po glavni ulici Beograda. Ulici Kneza Mihajla bi lahko rekli kar modna pista. Dame oblečene v najnovejše kolekcije priznanih svetovnih znamk se mirno sprehajajo okoli in zapravljajo 'težko' prislužen denar. Ob straneh ulice butiki in shoping centri ter malo morje bolj ali manj mondenih lokalov v katerih pa mogoče na presenečenje nekaterih, ne vrtijo tako imenovanega turbo folka. Glasba, ki prihaja iz zvočnikov prej spominja na MTv top 20, kot na karkoli drugega.


Dobra organizacija letošnjih iger se je pokazala že, ko si pogledal glavne sponzorje. Eden od sponzorjev je bil Beograjski javni promet, tako da smo se udeleženci iger lahko po cele dneve zastonj prevažali po Beogradu. Ne smem pa pozabiti na glavno stvar. Vsak večer je bil za nas rezerviran nek nočni klub v Beogradu. Organizator pa nam je poleg tega ponudil ponudbo, ki je nismo mogli zavrniti. Za deset evrov na noč, ki smo jih morali plačati v naprej je bilo v klubu vse zastonj. Sicer ne vem kako se jim je to splačalo ali pa so podcenili Slovence, Ruse in ostale v pitju, kar pa tudi ne vem kako jim je uspelo, pa v bistvu ni niti važno. Važno je to, da smo imeli mi štiri noči rezervirane štiri naj prestižnejše lokale v Beogradu in za plačilo deset evrov smo imeli vse zastonj. Če vam povem, da je bilo noro i nepozabno, mi boste vrjeli? V Beogradu je bil naš prvotni namen tekmovati zato naj na koncu ne pozabim omeniti še, da je nogometna reprezentanca FOV, z mano na čelu kot trenerjem, dosegla zgodovinski uspeh. V zelo težki konkurenci nam je uspelo osvojiti bronasto medaljo in tako predstaviti FOV na mednarodni sceni.