Moj pogled na December

Leto je naokoli, in zopet je tu mesec december…..mesec obdarovanj, lučk, kuhanega vina itd.

Ne vem zakaj, ampak vedno v decembru občutim metuljčke v trebuhu, kot da bi bil prvič zaljubljen. Morda je razlog ta, da me ta mesec vedno popelje nazaj v otroštvo, ko sem bil še brez skrbi in se mi je zdelo, da živim v popolnem svetu.

Pri nas se je »veseli december« začel z prihodom sv. Miklavža. Z bratom sva vedno nastavila košare, notri pa sva pustila pisma, kjer sva napisala kaj si želiva. Vendar na pred večer Miklavža, so naju vedno obiskali »parkeljni«. To je povzročilo, da sva z bratom jokala in prosila, da naj naju parkelj ne odnese s seboj. Vendar naslednji dan je bilo vse poplačano, ko sva zagledala polno košaro dobrot.

Pika na i veselemu decembru pa je bil božič, meni najljubši družinski praznik. Spomnim se, da smo doma na predvečer božiča, vedno skupaj okrasili jelko ter postavili jaslice. Vrhunec vsega pa je bila polnočnica, saj sem le tedaj lahko bedel veliko dlje kot ponavadi.

Ko pomislim za nazaj se mi vedno na obrazu pojavi prešeren nasmeh. Kaj pa danes? Kako pa danes preživljamo praznike? Ne smem reči, da decembrski prazniki izgubljajo svoj prvotni pomen (še vedno se pojavlja v ospredju DRUŽINA), vendar občasno opazim, da smo ljudje postali žrtve trgovcev. Za svoje najdražje hočemo kupiti najdražja in najlepša darila, in jim s tem hočemo povedati koliko nam pomenijo. Vendar so po mojem mnenju vsa draga darila odveč, in raje sočloveku povejmo koliko nam pomenijo.

To je bistvo decembrskih praznikov…da bližnjim povemo kaj čutimo oz. si mislimo o njih, ne pa da njihovo prijaznost ter naklonjenost do nas podkupimo z darilom.

Lepe praznike!